Zaskrbljujoče statistike: Stanje blaginje in nujna potreba po načrtnem pristopu
V današnjem hitrem svetu, kjer se uspeh pogosto enači s šolskimi dosežki in poklicno rastjo, pogosto zanemarjamo pomembnost osebne blaginje. Toda številke ne lažejo.
V današnjem hitrem svetu, kjer se uspeh pogosto enači s šolskimi dosežki in poklicno rastjo, pogosto zanemarjamo pomembnost osebne blaginje. Toda številke ne lažejo.
Nedavni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) [1] so razkrile zaskrbljujočo resničnost. Leta 2022 so v Sloveniji poročali o skupno 402 samomorih, od tega 46 v starostni skupini od desetega do devetindvajsetega leta. Ti zaskrbljujoči podatki prikazujejo mračno sliko duševnega zdravja, še posebej med mlajšo mlajšim prebivalstvom.
Ko se poglobimo v to vprašanje, postane očitno, da znaten del prebivalstva doživlja globoko pomanjkanje sreče. Leta 2022 je SURS izvedel raziskavo, v kateri so Slovenci ocenjevali svojo srečo v obdobju štirih tednov na petstopenjski lestvici od “nikoli” do “vedno”. Presenetljivo, približno 33% anketirancev (26% v starostni skupini 16-24 let) poroča, da doživlja srečo le občasno, redko ali nikoli.
Ko primerjamo Slovenijo z obsežnejšo evropsko krajino, postane očitno, da država zaostaja pri nekaterih ključnih kazalnikih. Uradno poročilo o kazalnikih blaginje iz leta 2022 [2] razkriva, da je bila stopnja zadovoljstva študentov v Sloveniji uvrščena na 18. mesto od 20 opazovanih držav Evropske unije. Zaskrbljujoče je tudi, da Slovenija beleži eno najvišjih stopenj samomorov, kar ji prinaša žalostno drugo mesto med pregledanimi narodi. Kljub tej neprijetni statistiki obstaja žarek upanja, saj si je Slovenija v skupini “smisel življenja” pridobila peto mesto, kar kaže, da posamezniki dejavno iščejo smisel in izpolnitev kljub splošnemu pomanjkanju sreče.
Če si pogledamo uradno poročilo iz leta 2023 [3], stanje ostaja zelo podobno. Slovenija še naprej zaseda 18. mesto od 20 opazovanih držav EU glede zadovoljstva študentov, kar kaže na pomanjkljiv napredek na tem področju. Zanimivo je, da Slovenija kaže izboljšane rezultate na področju zadovoljstva z življenjem splošnega prebivalstva, premikajoč se z 12. mesta od 23 v letu 2022 na 4. mesto od 22 v letu 2023. Poročilo tudi poudarja rahlo izboljšanje na področju doživljanja negativnih občutkov. Kljub temu se Slovenija še vedno uvršča med najslabše na področju stopnje samomorov med 27 državami EU, saj zaseda žalostno tretje mesto po številu samomorov na 100.000 prebivalcev.
Podrobnejši pregled dojemanja kakovosti življenja razkriva večplasten problem. Blaginja zajema različne vidike, vključno s fizičnimi, psihičnimi, okoljskimi in socialnimi dejavniki. Raziskava, objavljena v [4], poudarja pomemben vpliv duševnega zdravja na kakovost življenja in zadovoljstvo, še posebej med študenti. Poročilo UNICEF-a “On My Mind” ocenjuje, da ima približno 13% svetovnega prebivalstva (približno 970 milijonov ljudi) motnjo duševnega zdravja [5]. Najstniki pri tem niso izjema, saj jih ima približno 13 % neko obliko duševnih težav. Tesnobne in depresivne motnje se pojavljajo kot najpogostejše duševne težave. Stres, razširjen v sodobnem življenju, je negativno povezan s kakovostjo življenja [6].
Prizadevanje za lastno blaginjo presega obravnavanje težav z duševnim zdravjem; gre za izboljšanje različnih vidikov življenja. Na primer, socialno področje igra ključno vlogo pri splošni blaginji. Raziskave kažejo, da aktivno sodelovanje v združenjih ali ekipah pozitivno vpliva na zadovoljstvo in srečo v življenju [7]. Gradnja trdnih medosebnih odnosov in vključevanje v socialna omrežja in interakcije sta bistvena za blaginjo. Vendar pa, po poročilu OECD [8] sodeč slovenski študentje zaostajajo, saj so na področju pripadnosti med študenti predzadnji. Fizična aktivnost prav tako igra osrednjo vlogo pri iskanju blaginje. Raziskave kažejo, da zmerna in intenzivna telesna dejavnost statistično značilno pripomore k povečanju zadovoljstva nad življenjem med 15-letnimi študenti [8]. Blaginja zajema različne ključne vidike, vendar je poglobljena obravnava vsakega med njimi zapletena in bi se ji morali pozorno posvetiti kdaj drugič.
Kakšni so torej pozitivni učinki na blaginjo študentov? Poleg občutka sreče študije potrjujejo tudi neposredno povezavo med blaginjo študentov, duševnim zdravjem in akademskimi rezultati [9]. Korelacija je jasna: ko študentje doživljajo osebno blaginjo, z veliko verjetnostjo izstopajo tako akademsko kot osebno.
Številke govorijo same zase. Stanje blaginje v Sloveniji je daleč od popolnega, na kar kažejo skrb vzbujajoče statistike o sreči, zadovoljstvu z življenjem in duševnem zdravju. Rešitev za to vprašanje zahteva celosten in načrten pristop, ki se ukvarja z več vidiki blaginje, od telesne dejavnosti do socialnih povezav in okolijskih dejavnikov. Ko se lotevamo zapletenega izziva izboljšanja blaginje, ne smemo podcenjevati njegovega vpliva. Blaginja ni le osebna zadeva; je ključ do bolj zdrave, srečnejše in uspešnejše družbe.
Reference:
- Statistični urad Republike Slovenije – Blaginja
- Kazalniki blaginje – uradno poročilo za leto 2022
- Kazalniki blaginje – uradno poročilo za leto 2022
- Povezava do študije o duševnem zdravju in kakovosti življenja
- Poročilo UNICEF-a “On My Mind”
- Raziskava o povezavi med stresom in kakovostjo življenja
- Raziskava o vplivu socialne udeležbe na zadovoljstvo in srečo v življenju
- Program OECD za mednarodno oceno znanja študentov
- Ustvarjanje pogojev za blaginjo in uspeh
